Stabilni kovanci prinašajo priložnosti, a tudi velika tveganja

Novice Forbes Slovenija 26. februarja, 2026 16.55
featured image

Udeleženci dogodka Banke Slovenije so razpravljali tudi o možnostih za obvladovanje tveganj stabilnih kovancev, med drugim z regulacijo.

26. februarja, 2026 16.55

Stabilni kovanci poleg obetavnih priložnosti prinašajo na trg tudi vrsto novih tveganj, so se po poročanju STA na današnjem dogodku Banke Slovenije o vplivu te vrste kriptosredstev na finančno stabilnost strinjali sogovorniki.

Kot je ob začetku današnjega dogodka dejal novoimenovani guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, je tokenizacija eden izmed pomembnejših izzivov sodobnega finančnega sistema. Gre za proces, v katerem se s pomočjo tehnologije razpršenih evidenc realna sredstva spreminja v digitalne žetone oziroma tokene, je pojasnil.

“To prinaša obljubo o večji učinkovitosti, nižjih stroških in 24-urni dostopnosti, vendar pa se moramo kot varuhi finančne stabilnosti vprašati tudi, v katerem denarju se bodo poravnale te transakcije,” je poudaril Dolenc. Kot je opozoril, je namreč velika večina stabilnih kovancev denominiranih v ameriških dolarjih, kar pa ne predstavlja le vprašanja tržnega deleža, temveč tudi vprašanje monetarne suverenosti.

Opozoril je tudi, da zasebno izdani stabilni kovanci, ne glede na to, kako dobro so regulirani, vedno nosijo tveganje fragmentacije. “Če bi dopustili, da postanejo prevladujoče plačilno sredstvo, bi tvegali, da se finančni sistem razcepi na zaprte vrtove, kjer pravila postavlja izdajatelj, ne pa centralna banka,” je dejal.

Primož Dolenc
(Foto: Žiga Živulović/BOBO)

Odziv na slabosti plačilnih sistemov

Kriptosredstva so nastala predvsem kot nek odziv na slabosti plačilnih sistemov, njihov namen pa je bil, da bi bila plačila enostavnejša, cenejša in hitrejša. To jim ni v celoti uspelo, saj zaradi nihanja njihove vrednosti niso bila uporabna kot plačilna sredstva, je predstavil strokovnjak s področja plačilnih sistemov v Banki Slovenije Domen Božeglav.

Posledično so nastali stabilni kovanci, ki so oblikovani na način, da ohranjajo neko stabilno vrednost na način, da so vezani na neko rezervo. To so lahko uradne valute, kot sta dolar ali evro, ali pa druga sredstva, kot je zlato. “Imeli smo tudi primer izdajatelja, ki je imel za rezervo konzerve sardin,” je dejal Božeglav.

Med prednostmi oziroma priložnosti stabilnih kovancev je med drugim naštel hitrejše poravnave, manjše stroške in izboljšano upravljanje z likvidnostjo. Priložnosti pa prinašajo tudi tveganja, med katerimi je Božeglav izpostavil operativna tveganja, kot je koncentracija igralcev na trgu, prenos šokov iz trgov tretjih držav na trge EU in netransparentnost rezerv, njegove besede povzema STA.

Obvladovanje tveganj z regulacijo

O teh tveganjih in njihovem naslavljanju so govorili tudi udeleženci okrogle mize, na kateri so sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, predsednica organizacije Blockchain Think Tank Slovenia Anja Blaj Zajc, Vasja Rant z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in namestnik direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev Primož Pinoza.

Kot je poudarila Prah, so na ravni EU prepoznali prednosti kot tudi tveganja kriptosveta. Slednja so poskušali nasloviti z uredbo o trgih kriptosredstev oziroma tako imenovano uredbo Mica. Na uredbo so na začetku letele kritike, a kot ugotavljajo, EU zdaj sledijo tudi drugi, med drugim so ukrepe na področju stabilnih kovancev že sprejeli oziroma se pripravljajo ponekod v Aziji in v ZDA.

Da je regulacija potrebna, ugotavlja tudi industrija sama, je ocenila Blaj Zajc. Ob tem je spomnila, da je bilo pred uredbo Mica pri izdaji digitalnih žetonov treba pristopiti do vsakega nacionalnega regulatorja posebej. S to regulacijo pa je dovolj pridobiti dovoljenje le pri enem nacionalnem organu.

Rant je v razpravi med drugim izpostavil načelo enovitosti denarja, ki ga valutam, kot sta dolar in evro, zagotavljajo centralne banke. Pri stabilnih kovancih pa to vprašanje enovitosti ni popolnoma jasno razrešeno.

Pinoza pa se je med drugim dotaknil vprašanja rezerv oziroma njihove kakovosti. “Če bi kar naenkrat zaradi nekih razmer velika količina oseb želela unovčiti te kovance, je vprašanje, ali so te rezerve dovolj kakovostne, da bo izdajatelj tega kovanca lahko zagotovil izplačilo vsem, ki bi želeli unovčiti te kovance,” je po pisanju STA še izpostavil.